Energetski sistem

CILJ: 90% sistema daljinskega ogrevanja/hlajenja do leta 2030 na obnovljive vire energije

Današnji viri energije za daljinsko ogrevanje v Kranju so:

  • 45% plina
  • 55% toplote iz enote za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE).

Ukrep predvideva sklop projektov, katerih cilj je povečati učinkovitost daljinskega ogrevanja in zmanjšati odvisnost od plina in kurilnega olja z uvedbo kombinacije virov energije iz obnovljivih virov energije (OVE) – biomasa, toplotne črpalke, solarni sistem, motorji za soproizvodnjo; v prihodnosti kombinirano tudi z vodikom …­­ – v treh obstoječih in več novih toplarnah.

Naložbe v obstoječe sisteme daljinskega ogrevanja (vsi 90% OVE):

  1. Zlato polje (izobraževalno okrožje s fakulteto, dijaškim domom, dvema srednjima šolama in športno dvorano) z letno proizvodnjo toplote približno 2.000 MWh.

  2. Stanovajska soseska Vodovodni stolp z letno proizvodnjo toplote cca 4.000 MWh

  3. Stanovanjska soseska Planina z letno proizvodnjo toplote cca. 40.000 MWh

Novi sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (DHC):

  1.  Zlato polje z močjo 2 MW, pričakovano letno proizvodnjo toplote 3.000 MWh in z ustreznim omrežjem, ki povezuje delno obstoječo in delno novo načrtovano pozidavo, ki nadomešča plin (90% OVE).

  2. Novi sistemi DH v stanovanjskih primestnih in podeželskih soseskah s skupno proizvodnjo toplote 16.000 MWh (100 % OVE).

CILJ: 90% sistema daljinskega ogrevanja/hlajenja, ki deluje pretežno na obnovljive vire energije

Na večjem industrijskem območju v Kranju (Labore) vsako leto nastaja veliko preostale toplote iz gumarskih tehnoloških procesov, čeprav podjetja nenehno vlagajo v nove tehnologije in energetske ukrepe. Nadaljnji potencial odpadne toplote je opazen tudi na drugih poslovnih območjih.

Dosedanje študije predvidevajo, da je izkoriščanje odpadne toplote iz teh virov za potrebe daljinskega ogrevanja in hlajenja v Kranju izvedljivo. Ukrep tako predvideva izvedbo:

  • ena naprava z letno proizvodnjo cca. 40.000 MWh

     

  • ustrezno transportno omrežje

CILJ: Povečana proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov – fotovoltaika, + 55.000 MWh.

Ker je na območju Kranja več kot 1.900 sončnih ur na leto, je proizvodnja in shranjevanje sončne energije za mesto na poti k podnebni nevtralnosti zelo pomembna. Ukrep tako vključuje naložbe različnih deležnikov in posameznikov v fotovoltaiko (PV) in njeno shranjevanje v skupni moč cca 50 MW:

  1.  Mestna občina Kranj: namestitev 20 fotovoltaičnih sistemov in ustreznega baterijskega skladišča, 15.000 m2, ocenjena skupna moč 3.300 kW (PPP).

  2. Komunala Kranj (javno komunalno podjetje): namestitev PV in ustreznega baterijskega skladišča v Tenetišah, Zarici in skladiščnega objekta v skupni zmogljivosti 3.423 kW.

  3. Večji sončni parki in manjše samozadostne PV naprave posameznih in zasebnih vlagateljev: namestitev PV in ustreznega baterijskega shranjevalnika v skupni zmogljivosti 43,277 MW s 335.000 m2 površine nezazidanih prostorov /strešnih površin v RTP Labore, RTP Primskovo in RTP Zlato Polje v nadaljevanju študije.

CILJ: Povečana proizvodnja električne energije iz OVE – hidroelektrarn: + 0,35 MWh

Na območju mesta Kranj je pet hidroelektrarn: ena velika HE Mavčiče na reki Savi (moč 1.700 kW, aktivna moč 90 kW, povprečna letna proizvodnja 340 MWh) ter več manjših na Savi in Kokri. Na obstoječih malih hidroelektrarnah so predvidene manjše nadgradnje in prenove za večjo učinkovitost s skupnim ocenjenim povečanjem proizvodnje za 0,4 MWh na leto.

  1. Obnova HE na Savi

  2. Prenova HE Standard KR

  3. Prenova HE Kokra

CILJ: Večja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije

Obstoječe elektroenergetsko omrežje na območju MOK in širše Gorenjske ne omogoča hitrejšega prehoda in predstavlja veliko oviro pri doseganju zastavljenih ciljev razogljičenja. Tako ukrep v nadaljevanju Razvojnega načrta distribucijskega sistema Električna energija v Republiki Sloveniji od leta 2023 do 2032 (SODO, d. o. o, november 2022, str. 232) vključuje prenovo in zamenjavo transformatorjev ter primarne/sekundarne opreme v Razdelilni transformatorski postaji (RTP) Zlato Polje, RTP Primskovo in RTP Labore:

  • Rekonstrukcija DV 2×110 kv RTP Primskovo – RTP Labore (5,1 km).

  • Rekonstrukcija DV 2×110 kv RTP Zlato polje – RTP Primskovo (56 km).

  • Rekonstrukcija DV 110/20 kv Zlato Polje.

  • Rekonstrukcija RTP Primskovo 110/20 kv.

  • Rekonstrukcija RTP 110/20 kv Labore.

  • Druge primarne in sekundarne naložbe, oprema, gradbena dela.

CILJ: 100% energetsko učinkovita in pametna javna razsvetljava

Javna razsvetljava Mestne občine Kranj vključuje razsvetljavo cest, javnih površin, izbranih stavb, okrasnih objektov in semaforjev. 70% cest (229,4 km od 327,6 km) ima javno razsvetljavo.

V letu 2018 je bilo 6.806 svetilk z močjo 617 kW in letno porabo električne energije 2,468 MWh/leto. 4.857 ali 71,4% svetilk je bilo v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. 248 ali 3,6% vseh svetilk je bilo v tehnologiji LED.


Leta 2022 je bilo 6.994 svetilk s 501 kW moči in letno porabo 2,004 MWh/leto električne energije. 6874 ali 90,1 % svetilk je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, preostale pa spadajo pod posebne varstvene ukrepe ali druge okoliščine (npr. podhodi, reflektorji za športne površine). 2.236 ali 23,9 % vseh svetilk je v tehnologiji LED.


Leta 2021 je bila v soseski Mlaka uvedena prva pilotna pametna javna razsvetljava s senzoriko – Pametna Mlaka.


Leta 2023 bo 70% celotnega sistema že daljinsko upravljanega, razsvetljava pa se bo v nočnem času zmanjšala. Poraba energije se redno spremlja in optimizira.

S tem ukrepom namerava mesto še povečati učinkovitost sistema razsvetljave:

  1.  Zagotoviti ustrezne tehnologije, rešitve in financiranje za razsvetljavo v starem mestnem jedru in na posebnih območjih (podhodi, športna območja).

  2. Razširiti pametno javno razsvetljavo, vključno s pametnimi žarnicami, senzorji, zatemnilniki, na vsaj še eno veljavno sosesko.

  3. Uvedba pametne prometne razsvetljave in signalizacije (pilotno).

  4. Uvedba pametne razsvetljave v šolah in podobnih javnih objektih.

  5. Pri novogradnjah in rednem vzdrževanju večja uporaba LED svetilk in razširitev upravljanja na daljavo.

CILJ: Povečana proizvodnja električne energije iz OVE – PV + 5.500 MWh

Več kot 50 odstotkov prebivalcev Kranja živi v večstanovanjskih stavbah, kar jim ne omogoča enakopravnega sodelovanja v projektih obnovljivih virov energije.

Cilj ukrepa je zato ustanoviti zadruge ali podobne demokratične vrste civilnih pobud, zagotoviti podporo pri dostopu do javnih ali zasebnih neizkoriščenih prostorov in zemljišč ter omogočiti sodelovanje v okviru pilotnih naložb.

Do leta 2030 je predvidena vsaj ena energetska zadruga z naložbo v elektrarno na obnovljive vire energije z zmogljivostjo 5 MW.



Mobilnost in promet

CILJ: Eno vozilo na gospodinjstvo – 8.000 osebnih avtomobilov manj do leta 2030; zmanjšanje števila poti z avtomobilom na kratke razdalje po mestu in okolici

Za zmanjšanje obsega dnevne uporabe motornih vozil na fosilna goriva za kratke razdalje v mestu in pospešitev prehoda na trajnostno mobilnost v mestih so potrebni obsežni ukrepi lokalne politike in sprememba navad državljanov.

Leta 2018 je bilo v občini 22.014 gospodinjstev in 30.064 osebnih motornih vozil na fosilna goriva. Ob tem pa, kot ugotavljajo nedavne študije, pomanjkanje 7.000 parkirnih mest za občane in obiskovalce (ELENA Mobilnost Slovenija – Celovita študija kolesarskih povezav, mirujočega prometa in enosmernih povezav s predlogom ukrepov trajnostne mobilnosti v mestu Kranj)

Povprečno gospodinjstvo v Kranju ima več kot en avto (1,37 avtomobila/gospodinjstvo, 2018, SURS). Družine običajno uporabljajo drugi avtomobil za premagovanje krajših razdalj znotraj mesta (npr. vožnja otrok na obšolske dejavnosti, nakupovanje, v zdravstveni dom itd.) Predviden je ambiciozen program, katerega cilj je do leta 2030 zmanjšati število avtomobilov na fosilna goriva na enega na gospodinjstvo, kar pomeni zmanjšanje števila avtomobilov za 8.050.

Program dopolnjuje načrtovane posege na področju mestnega javnega prevoza in vključuje ukrepe upravljanja, politike in promocije, ki bi pripomogli k zmanjšanju potrebe po drugem avtomobilu v gospodinjstvih, kot so:

1. košarica ugodnosti” za gospodinjstva z enim avtomobilom

  •  brezplačni mestni avtobus,
  •  brezplačni paket KRsKOLESOM in za druge nastajajoče storitve mestne mobilnosti,
  •  prednostni dostop do javnih parkirišč

2. poskusno uvajanje „večstanovanjskega objekta z enim avtomobilom“, ki ga podpira parkirišče za souporabo e-avtomobilov itd.

 

3. pilotni projekt – mobilna aplikacija za souporabo mobilnosti (npr. e-vozilo), zlasti za ranljive skupine (obiski starejših v zdravstvenem domu, obšolske dejavnosti otrok)

 

4.  načrtovalnik poti za prilagojeno načrtovanje potovanj na delo, v šolo, po mestu …

 

5. Načrtovanje potovanj v šole in vrtce:

  •  varnostni ukrepi (varne šolske pešpoti in kolesarske poti, parkirišča za kolesa/skiroje …)
  •  ukrepi za pomoč otrokom pri hoji, kolesarjenju ali vožnji z avtomobilom v šolo in vrtec

6. Dogovori in skupni ukrepi z večjimi delodajalci in trgovskimi središči:

  •  ugodnosti za kolesarje in pešce;
  • sodobne podporne zmogljivosti za hojo, kolesarjenje, souporabo avtomobilov in avtobusov kot del poslovnih in trgovskih centrov, okrožij, izobraževalnih in zdravstvenih centrov
  • sistem zaračunavanja parkirnin;
  • spodbujanje dela od doma

7. Kampanje, izobraževanje in ozaveščanje

 

8. Center za trajnostno mobilnost – nadgradnja in razširitev podpornih in svetovalnih storitev za mobilnost

CILJ:30-odstotno zmanjšanje motoriziranih dnevnih prevozov na delo v Kranj, po mestu in iz mestaUkrep bo pomembno vplival na zmanjšanje motoriziranega dnevnega prevoza na delo med Kranjem in Ljubljano ter znotraj drugih funkcionalnih območij ob železniški progi Jesenice–Kranj–Škofja Loka–Ljubljana.

V Kranj, znotraj in zunaj njega (proti Ljubljani in sosednjim poslovnim parkom) se na delo vozi 25.601 oseba, večina z osebnim avtomobilom (SORS, 2018). Da bi uporaba javnega prevoza postala privlačna za občane, zlasti za dnevne potnike, so predvidene nadaljnje izboljšave in širitev javnega avtobusnega prometa in različnih mobilnostnih storitev ter njihova integracija in digitalizacija v enoten pametni multimodalni sistem upravljanja javnega mestnega prometa.

1. Centralni potniški multimodalni terminal – vozlišče mobilnosti Kranj:

  • predvidena je integracija glavnega železniškega in avtobusnega terminala ter drugih storitev mobilnosti (sIstem KRsKOLESOM) v enotno vozlišče na železniški postaji Kranj.
  • Ukrep vključuje izgradnjo avtobusnega potniškega terminala ob železniški postaji, podprtega z drugimi storitvami mikro mobilnosti in parkirišče P + R s površino 23.000 m2 na trenutno degradiranem območju.
  • Z izboljšanimi in pogostimi mestnimi avtobusnimi linijami bo novi terminal povezan s središčem mesta ter večjimi mestnimi stanovanjskimi in poslovnimi soseskami.
  • Do leta 2030 bo terminal nadgrajen z drugim železniškim tirom med Kranjem in Ljubljano, naložbo, ki jo vodi država. S tem se bodo povečale železniške zmogljivosti, pogostost vlakov in skrajšal čas potovanja med Kranjem in Ljubljano

2. Kranjski usmerjevalni sistem: razširitev linij javnega potniškega prometa in frekvenca avtobusov, prilagojena potrebam potnikov, dnevnih uporabnikov in glavnih generatorjev prometa (poslovni in trgovski centri, izobraževalni, socialni in zdravstveni centri …) na urbanem območju Kranja

 

3. širitev souporabe avtomobilov, vključno s pobudami za socialne inovacije za souporabo voznega parka občine, podjetij, šol, društev itd.

 

4. Nadaljnja širitev sistema za izposojo (e-)koles KRsKOLESOM

 

5. Digitalna integracija mestnih načinov mobilnosti v en sam izdelek: za optimizacijo sistema usmerjanja, z aplikacijo za prevoz na delo, pametnim parkirnim sistemom … (Načrtovalnik poti)

CILJ: 92 km kolesarskega omrežja (+ 60 km od leta 2018) na mestnem območju, vključno s premostitvenimi objekti, bo povečalo število kolesarjev v povprečju za + 3.000 dnevno

Razmeroma ravninsko ozemlje mestnega območja Kranja in do 5 km razdalje med pomembnejšimi funkcionalnimi območji zagotavljajo ugodne pogoje za preusmeritev mobilnosti v kolesarjenje in hojo.

 

V letu 2018 je bilo 32,8 km kolesarskih poti (71 km, 01/ 2023) in 79,226 km (2022) pločnikov in pešpoti (opomba: brez pohodniških in gorskokolesarskih poti).

 

Ta ukrep se tako osredotoča na odpravo ključnih ovir v mestnem kolesarskem in peš omrežju, kot je bilo ugotovljeno v nedavni študiji .

1. Dopolnitev vrzeli v kolesarskem in peš omrežju znotraj mestnega območja Kranja.

 

2. Premostitveni objekti čez reki Savo in Kokro za boljšo povezavo rečnih bregov za kolesarje in pešce ter premagovanje višinske razlike med dnom doline in mestom.

 

3. Izboljšanje kolesarskih in peš povezav ter varnosti med središčem Kranja, poslovnimi parki, predmestji v zunanjem obroču mesta in podeželskim zaledjem.

Skupaj je predvidenih 60 km dodatnega kolesarskega omrežja, ki bo do leta 2030 doseglo 92 km kolesarskega omrežja. Izboljšanje infrastrukture za hojo poteka vzporedno z naložbami v kolesarsko infrastrukturo.

 

Dolžina kolesarskega omrežja, 2017: 32.857 km (Analiza obstoječega kolesarskega omrežja v Mestni občini Kranj, Elaborat, št. PR329-IDZ-CE-F1, Provia d.o.o., Matjaž Brezavšček, Naklo, avgust, 2017)

CILJ:30-odstotno zmanjšanje motoriziranih dnevnih prevozov na delo v mesto Kranj, znotraj njega in iz njega→ to pomeni 300 avtomobilov dnevno manj do leta 2030

Kranj je še vedno avtomobilsko mesto, avtomobili prevladujejo zlasti v mestnem središču. Ni območij, ki bi bila popolnoma brez avtomobilov. Celo staro mestno jedro omogoča dostop z avtomobilom prebivalcem, lastnikom in pod določenimi pogoji tudi poslovnim enotam. Vsa druga osrednja območja še niso naklonjena pešcem in kolesarjem.

Medtem ko po eni od glavnih cest v mestnem središču dnevno vozi povprečno 18.000 vozil (2018, 18.155 PLDP, Kidričeva KR Zlato polje), na isti cesti na dan v povprečju naštejejo le 90 kolesarjev (Koroška cesta, 2023). Podatkov o pešcih ni na voljo. Zato je pritisk na nova parkirišča velik. Glede na nedavne študije in trenutno povpraševanje mestu manjka približno 7.000 parkirnih mest, če ne bo prišlo do prelomnih sprememb.

Premik pri urbanističnem in prometnem načrtovanju v osrednjih mestnih območjih k bolj trajnostnim rešitvam, ki omejujejo uporabo avtomobilov, skupaj z ustrezno prilagojeno parkirno politico, je zato neizogiben za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje izpustov iz prometa. Ukrep tako vključuje uvedbo:

1. Prostore brez avtomobila ali skupne prostore ali območja z omejenim prometom z rekonstrukcijami in ozelenitvijo na predvideni površini približno 35.000 m2, kot so:

  • Ravnikarjeva ploščad (parkirišče Brioni) in Slovenski trg (približno 15.000 m2)
  • staro mestno jedro Kranja (približno 12.000 m2)
  • soseska Planina in/ali drugo (približno 8.000 m2)

2. Sistem enosmernih cest z omejitvami hitrosti, ozelenitvijo in dodatnimi površinami za pešce in kolesarje v mestnih območjih

3. Parkirišča P + R (parkiraj in se odpelji) in P + K/H (parkiraj in odkolesari/pešači) z najmanj 300 parkirnimi mesti

CILJ: Dostopno polnilno omrežje po občini in več hitrih polnilnic za električna vozila bodo omogočili, da bo vsaj 20% kranjskega avtomobilskega prometa in 5% tovornega prometa na glavnih cestah na električni ali vodikov pogon

Za spodbujanje prehoda ljudi in podjetij s fosilnih goriv na električna in postopoma tudi na vodikova vozila so predvideni naslednji ukrepi za odprto polnilno infrastrukturo:

1. Občinsko javno omrežje za polnjenje električnih vozil:

  • 2018–2022: 15 javnih polnilnih postaj
  • 2023–2030: 35 javnih polnilnih postaj

2. Hitra polnilna vozlišča za električna vozila

Mestna občina Kranj v obdobju 2023–2030 omogoča ustrezne prostorske ureditve in lokacije za zasebne in JZP (javno-zasebno partnerstvo) investicije v javno dostopna hitra polnilna vozlišča EV, kot so:

  • EV vozlišče Primskovo 1 za cca. 10 e-avtobusov/e-tovornjakov in e-avtomobilov (6–10 MW),
  • vozlišče EV Primskovo 2 za dodatnih 20–30 e-avtobusov/e-tovornjakov in e-avtomobilov (10–15 MW),
  • RESHUB (Resilience Hub Network in Europe) kot pilotno vodikovo vozlišče na območju Vojašnice Kranj, ki vključuje: PV, elektroliser za pretvorbo zelene energije v vodik, rezervoar za vodik, vodikovo gorivno celico za kogeneracijo, baterijo za izravnavo energije, vodikovo polnilnico za obrambna in civilna lažja in težja vozila. Poleg povečane odpornosti vojaškega delovanja bo vozlišče podpiralo mesto v primeru naravnih nesreč in drugih kriznih razmer. Odprto bo za javnost in tako pripomoglo k ozelenitvi kranjskega javnega in zasebnega prometa

3. Druge e-polnilnice, kombinirane s fotovoltaiko, na večjih parkiriščih, ki niso izkoriščena čez noč (npr. trgovski in poslovni centri), ki bodo servisirale tudi bližnja strnjena stanovanjska območja in/ali večja prometna žarišča

CILJ: Dostopno omrežje za polnjenje po vsej občini in več hitrih vozlišč za polnjenje električnih vozil

Mestna občina Kranj namerava celoten vozni park na fosilna goriva, ki se uporablja za javni prevoz, upravo, izobraževanje, šport, socialne storitve in komunalne storitve, nadomestiti z električnimi vozili in po možnosti tudi z vozili na vodikov pogon.

 

CILJ: Zmanjšanje tranzitnega prometa v Škofjo Loko

Po Kranju poteka pomembna regionalna cesta, ki povezuje sosednjo občino Škofja Loka (23.799 prebivalcev, 2023) z avtocesto A2. V letu 2018 je bilo na števnem mestu Dorfarje na cesti R1 Kranj–Škofja Loka v povprečju izmerjenih 13.708 vozil. Neposredna povezovalna cesta od Škofje Loke do Meje (še MOK) in naprej do avtoceste je predvidena v okviru tako imenovane 4. slovenske razvojne osi. Cesta je načrtovana v obeh občinskih prostorskih načrtih, o investiciji pa se dogovarjamo z državo.

 

Neposredna povezovalna cesta bi zmanjšala promet in onesnaženost zraka v MOK ter za 4 km skrajšala potovalno razdaljo tranzitnih tovornih in osebnih vozil.

Odpadki

CILJ: Zmanjšanje količine proizvedenih komunalnih odpadkov na prebivalca za 12 odstotkov (s 334 kg/prebivalca leta 2018 na 293 kg/prebivalca leta 2030), od katerih bo 80 odstotkov recikliranih ali ponovno uporabljenih

Ukrep sledi Strategiji Zero Waste 2021–2031  Mestne občine Kranj in njenega funkcionalnega območja (Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko), ki jo je Mestni svet MOK sprejel 20. oktobra 2021. Njen cilj ni le zmanjšanje količine komunalnih odpadkov, temveč tudi zmanjšanje rabe materialov in energije, sprememba življenjskih navad in sprejem predpisov, potrebnih za izgradnjo krožnega gospodarstva.

Ukrep je dolgotrajen program, ki vključuje ukrepe, povezane s:

1. Redna javna komunikacija Komunale Kranj na področju ravnanja z odpadki: strateško komuniciranje z javnimi kampanjami, usmerjanje občanov, izobraževanje, javni dogodki in spremljanje

 

https://www.komunala-kranj.si/ravnanje-z-odpadki/nasveti

2. Javna uprava: uvajanje načel zero waste/krožnega gospodarstva pri javnih naročilih in investicijah v vseh občinskih organizacijah, interni ukrepi in izobraževanje, ankete in kampanje za ozaveščanje občanov, pilotne pobude, pitniki, pralne plenice za starejše in negovalno osebje, zero waste dogodki, komunikacija …

https://www.kranj.si/predstavili-zero-waste-strategijo

https://www.kranj.si/tudi-mestna-obcina-kranj-na-poti-do-druzbe-brez-odpadkov

https://www.kranj.si/kranj-moje-mesto/dogodki/25/5/2022/prihaja-prvi-festival-ponovne-uporabe

3. Izobraževanje: notranji ukrepi in izobraževanje učiteljev, pobude in akcije o odpadni hrani, izmenjava igrač, knjig …, voda iz pipe, šolske kuhinje brez odpadkov, pralne plenice v vrtcih

Shttps://www.kranj.si/za-manj-zavrzene-hrane-in-dan-v-rabljenih-oblacilih

4. Gospodinjstva: hišno in skupnostno kompostiranje, kupovanje na lokalni ravni in brez/z manj embalaže, kampanje za gospodinjstva brez odpadkov, prenehanje tiskanih reklam

5. Turizem in prireditve: uvajanje zelenih standardov Slovenije za Kranj kot turistično destinacijo, zero waste prireditve

6. Komercialni ponudniki: skupne kampanje in predstavitvene akcije za brez/manj embalaže pri vsakodnevni uporabi in potrošnji

https://www.kranj.si/za-manj-zavrzene-hrane-in-dan-v-rabljenih-oblacilih

CILJ:Optimiziran prevoz zbiranja in distribucije odpadkov – zmanjšana skupna prevozna razdalja, prevoženih 183.000 km manjUkrep bo pomembno vplival na zmanjšanje motoriziranega dnevnega prevoza na delo med Kranjem in Ljubljano ter znotraj drugih funkcionalnih območij ob železniški progi Jesenice–Kranj–Škofja Loka–Ljubljana.

Za zmanjšanje izpustov ogljika (zaradi prevožene razdalje) in izboljšanje učinkovitosti ravnanja z odpadki pri zbiranju in distribuciji odpadkov je predvidena digitalizacija sistema ravnanja z odpadki v Kranju in preselitev postaje za obdelavo odpadkov. Ukrep vključuje:

 

1. digitalizacijo prevoza odpadkov

  • sledenje kontejnerjem, pametno načrtovanje poti in zbiranja odpadkov …
  • pametni zabojniki s senzorji za spremljanje stopnje napolnjenosti zabojnikov z odpadki
  • pametna platforma za odpadke kot sestavni del platforme Pametni Kranj za podporo spremljanju, načrtovanju in upravljanju z odpadki

2. Pretovor odpadkov – prestavitev iz mestnega središča bližje avtocesti, naložba

 

3. Mala infrastruktura – eko/zbirne točke: optimizacija in ozelenitev zbirnih in eko točk za odpadke, stiskalnice za embalažo, zbirne točke za kuhinjsko olje …

CILJ: Prikaz rešitev krožnega gospodarstva v kranjski industrijski, trgovski, storitveni, javni ali kmetijski vrednostni verigi (5 pilotnih ukrepov)

Za spodbujanje krožnega gospodarstva na različnih področjih življenja državljanov in dejavnosti podjetij bo mesto spodbujalo, podpiralo in/ali sodelovalo v različnih projektih, ki združujejo različne poslovne in javne partnerje, da bi preizkusili in prikazali konkretne krožne rešitve.

1. Krožne tehnologije in poslovni modeli v kmetijstvu – sodelovanje kmetij pri uporabi stranskih proizvodov, kot so živalski odpadki in rastlinski ostanki, za energijo, gnojenje tal, pakiranje …

2. Ponovna uporaba industrijskih in gradbenih odpadkov

3. Odstranjevanje invazivnih vrst in uporaba njihove biomase v novih storitvah in izdelkih

4. Rešitve brez izpustov in brez odpadkov za lokalno dostavo blaga in hrane (npr. kombinirana dostava hrane + knjig iz knjižnice)

5. Uporaba meteorne vode za namakanje zelenih površin, vrtnarjenje, pranje avtomobilov …

6. Materialno (hrana, odpadki itd.) in energetsko učinkovite kuhinje ter podobni procesi v javnih ustanovah, ki porabljajo veliko virov (npr. vrtci, domovi za starejše …)

CILJ:Zmanjšanje izgub vode na 25% do leta 2025 in 15% do leta 2030 (600.000 m3 prihranjene vode na leto)→ to pomeni 300 avtomobilov dnevno manj do leta 2030

Kranjski vodovodni sistem meri 302 km (210 km v mestu Kranj) in oskrbuje 50.265 prebivalcev mesta Kranj in 10.733 prebivalcev sosednjih občin. V letu 2019 je sistem proizvedel in distribuiral 5.686.161 m3 (4.586.507 m3 v MOK) pitne vode. Poleg tega na območju mesta delujejo še štirje lokalni vodovodni sistemi. Na območju mesta se nahaja šest (6) večjih vodnih virov, ki se vsi nahajajo na gorskem območju izven mestnega ozemlja. Čeprav je bilo v zadnjem desetletju v sistem precej investicij, so zmanjšanje uhajanja vode, povečanje energetske učinkovitosti vodovodnih objektov ter zagotavljanje oskrbe in kibernetske varnosti ključnega pomena. Zato ta ukrep vključuje:

 

rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega sistema za zmanjšanje vodnih izgub

CILJ: Zmanjšanje količine proizvedenih komunalnih odpadkov na prebivalca za 12% (s 334 kg/prebivalca leta 2018 na 293 kg/prebivalca leta 2030), od katerih bo 80% recikliranih ali ponovno uporabljenih (snovna učinkovitost)

Za spodbujanje prehoda ljudi in podjetij s fosilnih goriv na električna in postopoma tudi na vodikova vozila so predvideni naslednji ukrepi za odprto polnilno infrastrukturo:

1. Občinsko javno omrežje za polnjenje električnih vozil:

  • 2018–2022: 15 javnih polnilnih postaj
  • 2023–2030: 35 javnih polnilnih postaj

2. Hitra polnilna vozlišča za električna vozila

Mestna občina Kranj v obdobju 2023–2030 omogoča ustrezne prostorske ureditve in lokacije za zasebne in JZP (javno-zasebno partnerstvo) investicije v javno dostopna hitra polnilna vozlišča EV, kot so:

  • EV vozlišče Primskovo 1 za cca. 10 e-avtobusov/e-tovornjakov in e-avtomobilov (6–10 MW),
  • vozlišče EV Primskovo 2 za dodatnih 20–30 e-avtobusov/e-tovornjakov in e-avtomobilov (10–15 MW),
  • RESHUB (Resilience Hub Network in Europe) kot pilotno vodikovo vozlišče na območju Vojašnice Kranj, ki vključuje: PV, elektroliser za pretvorbo zelene energije v vodik, rezervoar za vodik, vodikovo gorivno celico za kogeneracijo, baterijo za izravnavo energije, vodikovo polnilnico za obrambna in civilna lažja in težja vozila. Poleg povečane odpornosti vojaškega delovanja bo vozlišče podpiralo mesto v primeru naravnih nesreč in drugih kriznih razmer. Odprto bo za javnost in tako pripomoglo k ozelenitvi kranjskega javnega in zasebnega prometa

3. Druge e-polnilnice, kombinirane s fotovoltaiko, na večjih parkiriščih, ki niso izkoriščena čez noč (npr. trgovski in poslovni centri), ki bodo servisirale tudi bližnja strnjena stanovanjska območja in/ali večja prometna žarišča



Zelena infrastruktura

CILJ:Zaščitena in bolje upravljana mestna zelena infrastruktura na površini 12 km2zavarovani mestni gozdovi – v povprečju 4 km2 zavarovana območja narave – povprečno 8 km2

Cilj ukrepa je uvesti strateško in operativno upravljanje zelene in modre infrastrukture v mestu Kranj ter okrepiti njegovo biotsko raznovrstnost. V mestu je 54,3% (81,9 km2) gozdov in 1% (1,5 km2) vodnih površin; 6,1 % (9,3 km2) ozemlja je zavarovanega, 15% je opredeljenih kot območja naravnih vrednot, 19,4% kot območje Natura 2000 (29,3 km2) in 20,9% kot ekološko pomembno območje, njihovo upravljanje pa je prepuščeno lastnikom zemljišč in pristojnim državnim/regionalnim organom. Poleg tega analiza kaže, da so gozdovi v Kranju v slabem stanju, kar povzroča neto skupne izpustr toplogrednih plinov. Ker so mestni gozdovi, vode in biotska raznovrstnost pomembna vrednota za trajnostno prihodnost mesta, je treba izboljšati njihovo vitalnost, zato ukrepi vključujejo:

1. Opredelitev sistema upravljanja, vključno s klasifikacijo in ekosistemskimi storitvami, ki jih zagotavljajo;

2. vključitev in izvajanje sistema v okviru zelenega prostorskega načrta mesta;

3. opredelitev in zaščito primestnih gozdov kot gozdov s posebnim namenom (rekreacijska in socialna funkcija);

4. Načrt upravljanja sistema zelene in modre infrastrukture s poudarkom na ustreznem gospodarjenju z gozdovi in biotsko raznovrstnostjo (vključno z zavarovanimi območji narave) na mestnih in primestnih območjih, da se zagotovi njihova sposobnost ponora CO2 in prilagoditev sistema na podnebne spremembe;

5. upravljanje lastnine, katere cilj je povečati občinsko ali državno lastništvo zelenih površin v bližini mestnega središča;

6. vzpostavitev kakovostnega operativnega upravljanja občinskih gozdov (mesto kot zgled trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za druge pasivne lastnike);

7. Lokalne promocijske kampanje za aktivno trajnostno gospodarjenje z gozdovi med zasebnimi lastniki gozdov.


-> Operativni program varstva okolja

CILJ:Zeleni prostorski načrt, ki uveljavlja podnebno nevtralne ukrepe, sprejet.

Prostorsko načrtovanje je eno ključnih občinskih regulativnih orodij za vključevanje podnebno nevtralnih ciljev v urbani razvoj bodočih javnih in zasebnih vlagateljev. Zato ukrep spodbuja in uvaja različne zelene standarde, ki presegajo obstoječe predpise, v občinske postopke in načrte prostorskega načrtovanja, kot so:

– Učinkovita raba zemljišč: sanacija opuščenih površin kot prednostna naloga, ohranjanje mestnega gozda, zelenih in modrih površin

– obvezne zelene strehe (za novogradnje določenih površin)

– obvezno zbiranje meteorne vode in uporaba v sanitarne namene pri novogradnjah

– mestni vrtovi (nove lokacije)

– območja brez avtomobilov ali skupna območja

– novi urbanistični razvoj (prostorski načrti), ki sledijo:

o koncept 15-minutnega mesta (v tem času peš dosegljive vse mestne storitve – javni prevoz, knjižnica …)

o večji delež zelenih površin (koncept 3:30:300; vsaj 3 drevesa, ko pogledam skozi okno; 30-odstotna pokritost povšin s krošnjami v moji okolici; največ 300 metrov do prve zelene površine)

o spremenjeni standardi za parkirne prostore, zahteve za polnilne postaje in shranjevanje energije

– krožna načela pri uporabi materialov – uporaba recikliranih gradbenih materialov

Ker je za uresničitev končnega cilja – gradnja brez izpustov – potrebno široko soglasje zainteresiranih deležnikov in občanov, je predviden postopen pristop, ki vključuje:

1. Določitev standardov zelenega prostorskega načrtovanja na območju MOK

 

2. pripravo smernic za ničemisijsko gradnjo in zelenih prostorskih načrtov

 

3. Ozaveščanje, promocija in izobraževanje o zelenih rešitvah pri novogradnjah in projektih prenove

 

4. Zeleni občinski prostorski načrt: uvedba zelenih in podnebno nevtralnih konceptov v novo generacijo prostorskega načrta ali v naslednjo spremembo obstoječega prostorskega načrta

 

5. Uvedba zelenih in podnebno nevtralnih konceptov na širšem funkcionalnem območju – ozelenitev Regionalnega prostorskega načrta Gorenjske

 

Ukrep je močno podprt z Operativnim programom varstva okolja Mestne občine Kranj.

CILJ: 50.000 m2 dodatnih in izboljšanih zelenih površin in zelenih streh (20.000 m2 odprtih javnih zelenih površin + 30.000 m2 novih zelenih streh)

Ukrep predvideva ohranitev in, kjer je mogoče, povečanje zmogljivosti zajema (sekvestracije) ogljika na mestnih zelenih in modrih površinah, hkrati pa prispeva k dobremu počutju občanov, zmanjšuje toplotne otoke in izboljšuje povezanost življenjskih prostorov (habitatov):

1. Izvajanje koncepta in rešitev zelenih streh med zasebnimi in javnimi investitorji na stavbah z večjimi strehami (obvezno ob sprejetju revidiranega občinskega prostorskega načrta) v ocenjeni skupni površini 30.000 m2 zelenih streh (10 novih večjih stavb na leto x 600 m2 x 5 let), vključno z občinskimi novogradnjami

2. Izboljšave in razširitve javnih zelenih in modrih površin v skupni ocenjeni površini 20.000 m2. Prednost imajo območja v občinski lasti in tista, ki so do 15 minut hoje oddaljena od večjih stanovanjskih območij in toplotnih otokov.

3. Izboljšave večjih zelenih in zavarovanih naravnih območij z ustreznim potencialom za ekosistemske storitve, kot so:

  • park dr. Janeza Bleiweisa
  • kanjon reke Kokre, druga najgloblja mestna soteska v Evropi in zeleno območje znotraj mesta. Predvideno je nadaljnje ohranjanje, upravljanje obiskovalcev in rekreacije, vključno z infrastrukturo za obiskovalce ter obnovo biotske in geodiverzitete

https://www.kranj.si/za-urejanje-kanjona-kokre-tudi-evropska-sredstva

4. Razširitev zelenih površin, vključno s sanacijo opuščenih urbaniziranih območij:

  • zeleno in demonstracijsko območje Center Zarta
  • ozelenitev starega mestnega jedra
  • reka Sava in njeni bregovi – povrnitev opuščenih območij v prvotno (naravno) stanje

5. Nov pristop pri vzdrževanju zelenih javnih površin: večplastna zasaditev, drevesa ob ulicah, ozelenitev zgodovinskih in drugih močno urbaniziranih območij, urejanje zelenih točk in zelenih zavetrij v bližini toplotnih otokov in večjih javnih ustanov

https://www.kranj.si/na-glavnem-trgu-v-kranju-po-novem-stoji-drevored

6. Na naravi temelječe rešitve za večjo biotsko raznovrstnost, sekvestracijo in preprečevanje poplav na območjih, kot je obnova mokrišč na potoku Milka

CILJ:Kmetje, ki uvajajo prakse in proizvodnjo lokalnih rastlin in živinoreje z nizkimi izpusti(ocena: 20% krav molznic uporablja zaviralce metana)→ to pomeni 300 avtomobilov dnevno manj do leta 2030

Po popisu kmetijstva iz leta 2020 je v Mestni občini Kranj 448 kmetijskih gospodarstev, ki so v primerjavi z EU majhna. Kmetije skupaj upravljajo 9.122 ha zemljišč, od tega 4.938 ha njiv in 3.901 ha gozdov. Povprečna kmetija ima 11 ha njiv in 8,7 ha gozdov. 57% kmetij redi živino za meso ali mleko (18,6 živali na kmetijo), 15% jih ima mešano proizvodnjo (večinoma samooskrbno kmetovanje), 21% pa je specializiranih za rastlinsko proizvodnjo. Zaradi prevladujoče živinoreje so ocenjeni toplogredni plini iz kmetijstva (predvsem metan zaradi fermentacije in ravnanja z gnojem) razmeroma visoki. Po drugi strani pa je pridelava zelenjave lokalno precej podhranjena.

Mestna občina Kranj bo poleg podnebnih ukrepov, predvidenih v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027 (SKP), vlagala v spodbujanje rastlinske pridelave in zmanjševanje izpustov iz živinorejskega sektorja. Ukrep vključuje ukrepe, kot so:

 

1. Pospešena lokalna promocija in usposobljenost kmetov na področju:

  •  Lokalna pridelava zelenjave in lokalne verige oskrbe z zelenjavo.
  • Ukrepi SKP: optimizacija krmljenja živali, uporaba dodatkov za zmanjšanje izpustov metana živine in gnojilne prakse, ki zmanjšujejo izpuste amoniaka v zrak. S promocijo bomo dosegli, da bo izvajanje teh ukrepov na območju MOK večje kot na nacionalni ravni.
  • Prehranske strategije za zmanjševanje izpustov metana iz fermentacije, vključno z uporabo snovi, ki zavirajo učinke metana
  • Prakse za izboljšanje uporabe dušika iz živinskih in mineralnih gnojil

 

2. Vzpostavitev pilotnega komunalnega namakalnega sistema na površini 100 hektarjev na Sorškem polju, vključno z novim poslovnim modelom – namakalno skupnostjo kmetov. To bo omogočilo rastlinsko pridelavo in do določene mere posledično vplivalo na prestrukturiranje živinorejskih kmetij

CILJ: Kmetje, ki uvajajo lokalne rastlinske in živinorejske prakse in proizvodnjo z nizkimi izpusti

Od 448 kmetijskih enot (SURS, 2020) je 236 kmetov samozaposlenih (SURS, 12/2018), preostalih 48% pa je malih in samostojnih kmetov na manj ugodnih gorskih območjih, ki se ukvarjajo s trajnostnim kmetovanjem. Zaradi pretežno živinorejske proizvodnje je lokalna pridelava zelenjave in sadja precej nizka in daleč pod potrebami občanov in javih zavodov, medtem ko malim kmetijam, ki so zelo pomembne za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti, grozi opustitev.

Poleg tega je na območju mesta Kranj 22 lokacij urbanih vrtov, ki pokrivajo 8,7 hekaterjev. Vendar nobena od njih ni urejena, medtem ko je le 16,63% skladnih z OPN (občinskim prostorskim načrtom) določeno rabo zemljišč.

S ciljem povečati stopnjo lokalne samooskrbe s hrano, ohraniti malo primestno kmetijstvo ter bolj učinkovito uporabljati mestne zelene in opuščene površine za pridelavo hrane, bomo oblikovali in predstavili program urbanega kmetijstva, in sicer:

1. Urbano vrtnarjenje:

  • razširjena območja za skupnostne vrtove
  • smernice za oblikovanje skupnostnih vrtov
  • prilagoditve občinskega pravnega in okvira prostorskega načrtovanja
  • spodbujanje, predstavitve in izobraževanje o kompostiranju, zbiranju odpadne vode, uporabi (organskih) gnojil ..

2. Program „Od vil do vilic“ za dnevno razdeljevanje lokalne hrane potrošnikom

3. Skupni dinamični digitalni sistem javnega naročanja vseh javnih zavodov za nakup lokalne hrane za šole

https://www.kranj.si/stevilni-lokalni-ponudniki-so-se-predstavili-javnim-zavodom

https://www.kranj.si/en/healthy-food-in-public-institutions

https://www.kranj.si/kranj-moje-mesto/ambasadorji-kranja/ambasadorji-lokalne-prehranske-samooskrbe

4. Javni hladilni avtomati za lokalno hrano, ki jih dobavljajo lokalni kmetje, digitalno podprti, nameščeni na P+R itd.

5. Finančna podpora za projekte inovativnih kmetij, po možnosti ekoloških kmetij, ki jih vodijo mladi kmetje

6. Poskusna pridelava hrane v opuščenih industrijskih in poslovnih objektih ter na strehah

7. Pobude za urbano čebelarstvo

ttps://www.visitkranj.com/novice/ob-svetovnem-dnevu-cebel-medene-kranjske-zgodbe/

8. Donacije za ohranjanje samooskrbnega kmetovanja, krajine in biotske raznovrstnosti – zasebni podporniki in podjetja sadijo avtohtona in tradicionalna (sadna) drevesa in sorte rastlin

https://www.kranj.si/akcija-kr-posvoji-drevo-uspela-zahvala-botrom-in-donatorjem
https://www.kranj.si/novi-drevored-na-primskovem-podprlo-tudi-podjetje-hennlich
https://www.kranj.si/v-besnici-ob-soli-zasadili-besniske-voscenke
https://www.kranj.si/se-en-drevored-v-sodelovanju-s-podjetji-tokrat-pri-supernovi-qlandii

https://www.kranj.si/na-planini-zasadili-drevored-hrusk-v-sodelovanju-z-gorenjsko-banko

Grajeno okolje

CILJ:Energetsko učinkovita prenova večjih občinskih in državnih stavbzavarovani mestni gozdovi – v povprečju 4 km2 zavarovana območja narave – povprečno 8 km2

Program celovite energetske prenove javnih stavb na območju Mestne občine Kranj vključuje:

1. energetsko učinkovito prenovo 40 občinskih stavb po poslovnem modelu javno-zasebnega partnerstva (2018–2022: 21, 2023–2024: 19). Kjer je to mogoče, se ukrepi za energetsko učinkovitost dopolnjujejo z drugimi ukrepi, ki izboljšujejo življenjsko dobo nepremičnin, podnebno in potresno varnost, dostopnost in ozelenitev.

STATUS: ZAKLJUČENO

https://www.kranj.si/zacenja-se-druga-faza-energetskih-sanacij-obcinskih-stavb-v-pripravi-ze-tudi-tretja

2. Energetsko učinkovita prenova stavb v državni lasti na območju Kranja
V obdobju 2018–2022 so bile izvedene večje energetsko učinkovite prenove na območju šolskega okoliša Zlato polje, ki so prispevale k prihranku 1.000.000 kWh na leto. V nadaljevanju državnega naložbenega načrta vlada v obdobju 2023–2030 predvideva energetsko prenovo šestih prostorov v državni lasti na območju Kranja: porodnišnica, laboratoriji NLZOH, poklicna gimnazija, okrajno sodišče, zavod za kulturno dediščino in policijska postaja Kranj) v skupni površini 27.528 m2.

CILJ:Izboljšanje energetske učinkovitosti vsaj 90 odstotkov večstanovanjskih stavb in 25 odstotkov individualnih bivališč

Leta 2018 je bilo v mestu Kranj 20.984 stanovanj:

  • v večstanovanjskih stavbah s povprečno velikostjo 54,7 m2 je bilo 49,4% ali 10.360 stanovanj
  • 47,3% ali 9.935 v eno- ali dvostanovanjskih hišah s povprečno velikostjo 106,6 m2
  • 3,3% ali 689 v drugih stavbah

84 odstotkov stanovanjskih stavb v mestu Kranj je bilo zgrajenih pred letom 1990 z nizko energijsko učinkovitostjo. Zato so ukrepi usmerjeni v energetsko učinkovito prenovo, vključno s spremembo vira energije s fosilnih goriv na obnovljive vire energije (biomasa, toplotne črpalke) od:

  • večstanovanjskih stavb v strnjenih mestnih stanovanjskih soseskah: 90% vseh, ki jih je treba prenoviti
  • individualnih hiš v mestnih in primestnih soseskah: 25% vseh, ki jih je treba prenoviti

A. Večstanovanjski objekti

487 večstanovanjskih objektov v več gosto naseljenih kranjskih mestnih četrtih upravlja večje podjetje za upravljanje objektov. Do leta 2018 je bilo energetsko učinkovito saniranih 65 % stavb v njihovem upravljanju. Ta ukrep se torej nanaša na prenovo približno 140 preostalih večstanovanjskih stavb s približno 2.400 stanovanji za dosego približno 90-odstotnega cilja = 120 stavb):

  • 50 stavb x 20 = 1.000 stanovanj (skupaj 367 = 7.500 app) v obdobju 2018–2022
  • 70 stavb x 20 = 1.400 stanovanj (skupaj 437 = 8.900 stanovanj) v obdobju 2023–20300

Kjer je mogoče, ukrepe za energetsko učinkovitost dopolnjujejo ukrepi za izboljšanje življenjske dobe nepremičnin, podnebne in potresne varnosti, dostopnosti in zelenih površin.

 

B. Individualne hiše

 

Na območju mesta Kranj je 9.695 individualnih stanovanjskih enot z enim (8728) ali dvema stanovanjema (967), pretežno zgrajenih pred 40, 50 leti. Po podatkih LEC večina od njih še vedno uporablja fosilna goriva (lahko kurilno olje). Da bi pospešili njihov prehod na OVE ali enega od načrtovanih sistemov daljinskega ogrevanja, namerava mesto v sodelovanju z LEAG in Eko skladom Slovenije ali drugim finančnim partnerjem razviti poseben program za zagotavljanje tehnične podpore in subvencij lastnikom individualnih hiš, zlasti lastnikom z nizkimi dohodki in starejšim, za izvedbo ukrepov za energetsko učinkovitost. Cilj je, da se obnovi 2.500 individualnih hiš.

 

  • 807 hiš v obdobju 2018–2022
  • 1.700 hiš v obdobju 2023–2030 

CILJ: 150.000 m2 regeneriranih opuščenih površin, vključno s prenovo na področju energetske učinkovitosti

V Mestni občini Kranj je več kot 212,21 hektarjev (ha) nerevitaliziranih območij, od tega je 160,69 ha uvrščenih med opuščena (brownfields) območja (Fakulteta za arhitekturo, 2016). Večina teh območij je v zasebni lasti. Kljub temu namerava MOK še naprej vlagati v prenovo lastnih praznih stavb ter spodbujati investitorje v projekte prenove po podnebno nevtralnih in pametnih načelih. Ukrep tako vključuje preureditev 150.000 m2 opuščenih objektov in posledično ohranitev pripadajočih gozdnih površin.

1. Nadaljnja celostna preobrazba in energetsko učinkovita sanacija občinskih prostorov za javno rabo, kot so:

  • vrtec/šola Janeza Puharja (3.473 m2), Cankarjeva 2 (1.840 m2), Kovačnica – podjetniški inkubator Kranj (1.740 m2)

    STATUS : ZAKLJUČENO

https://www.kranj.si/prenovljena-ps-center-je-odprta

https://www.kranj.si/mok-odprla-prenovljeni-objekt-za-glasbeno-solo-in-jskd

https://www.kranj.si/kovacnica-podjetniski-inkubator-kranj-ima-nove-prostore

  • potencialni prostori za lokalno kmečko tržnico

           2. Smernice za investitorje za preureditev opuščenih območij v območja brez izpustov, po možnosti trajnostne mešane rabe

3. Podnebno nevtralna pilotna opuščena območja, ki jih je treba do leta 2030 preurediti v sodelovanju z MOK:

https://www.kranj.si/dela-ob-savski-cesti-se-lahko-zacnejo

Družbeni ukrepi

  • na enem mestu vse informacije, povezane z ogljično nevtralnimi aktivnostmi in storitvami in pametnimi rešitvami (svetovalnice, nasveti …), s pobudami za podnebne ukrepe (ter s tem k oblikovanju, izvajanju in sprejemanju podnebnih ukrepov med prebivalci in podjetji)
  • oddelek za zeleni prehod bo v sodelovanju z enotno kontaktno točko oblikoval in izvajal celovit program podpore, ozaveščanja, komuniciranja in sodelovanja za vključevanje občan(k)ov v ukrepe za podnebno nevtralnost (svetovalnice, podnebne delavnice, izobraževalne kampanje …
  • najprej bo enotna kontaktna točka v digitalni obliki (na tej spletni strani, v Pametnem Kranju), pozneje kot fizična pisarna v mestnem jedru.

CILJI & UČINKI:

  • pobude za podnebno nevtralno prihodnost
  • sodelovanje občanov in skupnosti
  • večja kakovost življenja
  • večja socialna kohezija
  • prihranki pri stroških

Mestna digitalna platforma, ki je voljo občankam in občanom prek mobilne aplikacije Pametni Kranj, bo temelj digitalizacije mesta in enotno digitalno okolje oz. orodje, ki bo podpiralo prehod mesta na podnebno nevtralnost. Ta že deluje in jo nenehno nadgrajujemo z novimi vsebinami in funkcionalnostmi.

Omogočila bo povezovanje in uporabo podatkov različnih ponudnikov komunalnih storitev in storitev (promet, parkirišča, izposoja mestnih koleg/e-vozil, odpadki, naravne nesreče, kakovost zraka, poraba energije, dogodki, zdravje, gospodinjski in finančni podatki, ankete, oddaja pobud/vprašanj …) za upravljanje in spremljanje zelenega prehoda mesta, vključno z javno nadzorno ploščo ogljičnega odtisa.

V Pametnem Kranju bo na voljo tudi načrtovalnik poti po Kranju in okolici, mobilna aplikacija, ki bo uporabnikom ponudila vse možne načine potovanja na želeno lokacijo po Kranju in okolici, prednostno okolju bolj prijazne. Gre za evropski pilotni projekt UP-SCALE, katerega cilj je zmanjšati predvsem izpuste v prometu.

To bo ena od storitev za občan(k)e, ki bodo olajšale prehod na podnebno nevtralnost oziroma bodo omogočile spodbude za spremembo navad v bolj trajnostne.

Drugo pomembno orodje, ki smo ga uvedli, pa je predplačniška plačilna in identifikacijska mestna kartica CeKR pa je za Kranjčane in Kranjčanke brezplačna. Z eno samo kartico oziroma aplikacijo bodo imetniki bistveno lažje in varneje uporabljali in/ali plačevali javne mestne in druge storitve. Kot prvo mesto v Sloveniji bomo s pomočjo mestne kartice lahko prometne storitve zaračunavali po načelu t. i. “poštene cene” (najugodnejša cena vozovnice). S tem želimo povečati uporabo mestnega prometa, kar je še en pomemben korak k brezogljičnemu ali ogljično nevtralnemu Kranju do leta 2030. Vzporedno s tem bomo razvijali še bonitetni sistem, in to tudi z zasebniki ponudniki, katerega cilj je poleg ugodnosti za imetnike kartice pri uporabi mestnih in drugih storitev, tudi nagrajevanje oziroma motiviranje njihovih vsakodnevnih trajnostnih dejanj.

CILJI & UČINKI:

  • Podnebno nevtralno delovanje in obnašanje
  • vzpostavljene storitve pametnega mesta
  • sodelovanje občan(k)ov in skupnosti
  • večja kakovost življenja
  • prihranki pri stroških

– uvajanje in spodbujanje podnebno nevtralnih in pametnih rešitev v večjih novogradnjah in projektih obnove na podlagi dogovorjenih prilagojenih razvojnih modelov med vlagatelji, mestno upravo in lokalnimi prebivalci/podjetji.

 

CILJ & UČINKI:

  • podnebno nevtralna in pametna mesta – velike naložbe
  • podnebno-nevtralen način življenja
  • večja kakovost življenja
  • večja družbena povezanost

Mestna občina Kranj je del proračuna namenila načrtovanju in glasovanju občanov v odprtem postopku, imenovanem KR PREDLAGAJ, ki se je med prebivalci izkazal za dobro sprejet mehanizem. To bomo ohranili, poskusili povečati prepoznavnost in udeležbo ter spodbujalo njegov potencial za doseganje podnebno nevtralnih ciljev mesta.

CILJI & UČINKI:

  • podnebno nevtralno delovanje in obnašanje
  • sodelovanje občan(k)ov in skupnosti
  • večja kakovost življenja
  • večja družbena povezanost

Upravljavski ukrepi

– za dobro upravljanje, izvajanje in spremljanje dogovorjenih ciljev ter izvajanje ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu

– združuje ključne nosilce podnebne nevtralnosti mesta – od odločevalcev, izvajalcev do razširjevalcev in podpornih organov občanov:

Hrbtenica digitalizacije mesta Kranj s tehnologijami, ki omogočajo povezovanje in uporabo podatkov različnih ponudnikov javnih služb in storitev (promet, odpadki, naravne nesreče, kakovost zraka, poraba energije, dogodki, zdravje, sodelovanje občanov, gospodinjski in finančni podatki, ankete) za upravljanje in spremljanje zelenega prehoda mesta, vključno z javno nadzorno ploščo ogljičnega odtisa, ter uvajanje različnih ukrepov politik in s tem povezanih vedenjskih sprememb in interakcij v skupnosti. Na ta način bo platforma Pametni Kranj, mestna digitalna platforma, ob povezovanju z vsemi ustreznimi ponudniki podatkov pomagala pri spremljanju napredka mesta pri doseganju podnebne nevtralnosti.

 

Izmenjava podatkov z javnimi zavodi in ponudniki storitev, potrebnih za spremljanje kazalnikov podnebne nevtralnosti

 

Razvoj modula za podporo kazalnikom spremljanja, vrednotenja in učenja iz tega akcijskega načrta

 

Orodje za deležnike, partnerje in komunikacijo

  • osrednja ekipa, opremljena z ustreznimi orodji, tehničnimi in mehkimi veščinami
  • izpopolnjevanje osebja: izboljšanje tehničnih in mehkih veščin mestne uprave in ponudnikov storitev za učinkovito izvajanje ukrepov in politik
  • ozaveščanje: izobraževanje nosilcev odločanja o poslanstvu, mehanizmih in trendih
  • raziskave in podatki: naročanje študij za načrtovanje, ocenjevanje in primerjavo novih rešitev
  • skupno učenje: spodbujanje izmenjave znanja znotraj institucij(e) in sodelovanja v nacionalnih/evropskih platformah
  • izobraževanje in vseživljenjsko učenje: posodobitev lokalnih izobraževalnih sistemov, ponudba ciljno usmerjenega usposabljanja za različne skupine in vključevanje multimedijskih orodij za spodbujanje podnebnih ukrepov v vsakdanjem življenju državljanov
  • uvedba orodij za prilagajanje novih predpisov podnebnim spremembam in posodobitev smernic za javna naročila za zahteve glede podnebne nevtralnosti
  • uskladitev postopkov prostorskega načrtovanja, zagotavljanje smernic za občan(k)e in vlagatelje ter sprejemanje trajnostno usmerjenih praks v mestni upravi
Trajnostne rešitve omogočajo stalno izboljševanje kakovosti življenja ljudi v mestih in skupnostih.